V Gibanju za otroke in družine.si smo 29. 9. med obravnavo sprememb Zakona o preprečevanju nasilja v parlamentu opozorili še na en prikriti namen zakona - zadovoljevanje nenasitnih apetitov Društva za nenasilno komunikacijo pod vodstvom Katje Zabukovec Kerin.

Njegov namen je še dodatno zalagati z milijoni davkoplačevalskega denarja organizacije, ki so blizu vladajočim strankam in njihovi protidružinski ideologiji. V državi imamo znanstvene institucije in fakultete, ki bi morale biti usposobljene za reševanje težav v družini. Prav tako se tovrstne institucije že ukvarjajo z raziskovanjem tega področja in že prejemajo davkoplačevalski denar za te namene iz različnih državnih in evropskih virov. Rezultati pa vidimo, kakšni so. Čedalje hujši konkretni primeri, ki pretresejo javnost in stroko. Najbolj znan primer napačne uporabe zakonodaje in moči je prav primer koroških dečkov, ki še vedno ni rešen v korist obeh otrok!

Društvo za nenasilno komunikacijo, vodi ga Katja Zabukovec Kerin, je iz proračunskih sredstev samo v letu 2015 dobilo fantastičnih 780.747 EUR! A to za njih očitno ni zadosti. Sporni zakon bi jim prinesel še dodaten denar, ko bi o svoji popačeni viziji nenasilja "poučevali" vse po vrsti: od osnovnošolcev do sodnikov.

Društvo za nenasilno komunikacijo, ki je samo v letu 2015 prejelo več kot 780.000 EUR,je idejni pripravljalec sprememb, s katerim se uvaja prepoved dela otrok v družini, posledice pa bi bili lahko tudi grobi neupravičeni posegi v družine ter še več denarja na njihovem bančnem računu.

Za primerjavo: pred leti sem imel društvo na področju socialnega varstva. Ljudem sem pomagal pri urejanju  težav v odnosih, v postopkih pred institucijami, pri obravnavah na sodišču, enkrat tedensko sem pa s pomočjo donatorjev poskrbel za tedenski nakup za 50 socialno šibkih družin in posameznikov. Po treh letih prostovoljnega delovanja sem se smel prvič prijaviti na razpis za sofinanciranje s strani ministrstva, ker sem se v svojem društvu želel zaposliti. Ministrstvu se ni zdelo vredno podpreti programa majhnega Društva za socialno preventivo z obrobja Štajerske. Več razumevanja za svoje občane v stiski so imele občine, kjer sem deloval. Te so mi omogočile vsaj plačilo potnih stroškov za delo, ki sem ga opravljal, za kar sem jim hvaležen.

Pomoč ljudem mora biti vsakomur v socialnem varstvu na prvem mestu, za svoje delo pa si zasluži tudi primerno plačilo. Medtem ko nekateri z dobrimi socialnimi programi pomoči ljudem na terenu nismo uspeli zaslužiti niti za kruh, je pa očitno vladnim izbrancem mogoče iz sociale delati tudi dober biznis.

Ministrstvu priporočam, da stotine tisočev evrov davkoplačevalskega denarja, ki jih širokogrudno delijo svojim izbrancem,  raje namenijo za pomoč družinam, ki bodo tako lažje shajale iz meseca v mesec, in takoj bo manj »ekonomskega nasilja«, ki ga ob vseh ostalih vrstah nasilja vneto preganjajo v Društvu za nenasilno komunikacijo.