V sredo, 24. maja 2017, ob 13. uri
Predavanje dr. Staneta Grande z naslovom:

Majniška  deklaracija v funkciji vstopa in izstopa iz Jugoslavije

v prvem nadstropju Arhiva Republike Slovenije na Zvezdarski 1 v Ljubljani.

O vsebini:

Peticije, adrese, deklaracije in podobni dokumenti so oblike javnega političnega delovanja, katerih rezultat je pisni dokument, naslovljen na različne naslovnike. Nekatere tovrstne akcije imajo svoje korenine še v antiki, so pa kasneje v času in prostoru dobile različne funkcije in oblike. Načelno za vse velja, da podpisnikov oblast zaradi podpisovanja in drugih oblik soglašanja z vsebino ne sme preganjati.
V našem prostoru gre korenine tovrstnega političnega delovanja, sem prištevamo tudi socialno, iskati že v srednjem veku. Pri tem ne mislimo samo na kmečke upore, ampak nekatere aktivnosti vseh slojev prebivalstva. Kot vse kaže, se razmeroma hitro pojavijo določeni obrazci ali »šimli«. Oblast jih ni samo sprejemala, ampak je v njih videla tudi finančni vir, ki se izraža v kolkovanem papirju in kolikih.

Posebno zanimiva so kmečka pisna izražanja stališč, ker je bilo med njimi največ nepismenih. Preseneča njihova skrb za verodostojnost podpisov, ki se izraža v navajanju prič in podpisovanju nepismenih. Vsekakor jih je šteti za verodostojne dokumente, njihovo označevanje z manipulacijo z državljani pa je posledica nepoznavanja realnih razmer ali rezultat odnosa do podpisnikov oz. vsebine dokumenta. To se je najbolj pokazalo v ocenah dela slovenskega zgodovinopisja pri ocenjevanju vrednosti podpisov za Združeno Slovenijo.

V slovenski politični zgodovini 19. stoletja imamo nenavadno vsebinsko in pravno linijo, od peticij preko sklepov taborov do deklaracij. V prvem primeru podpisniki prosijo, v drugem sklepajo,v tretjem pa oblast pravzaprav samo obveščajo in ji sporočajo, da pri svojih ciljih nanjo ne računajo.

Slovenci imamo tri majniške peticije: 1917, 1989 in 2014. Zadnja v ta sklop pravzaprav ne sodi in je večina Slovencev niti ne pozna. Ima izrazito notranjepolitično vrednost. Medtem, ko sta prvi dve odraz mednarodnih razmer in napetih notranjepolitičnih odnosov, je zadnja bolj neke vrste zloraba velike vrednosti imena in namena deklaracij.

Peticiji v letih 1917 in 1989 imata nekaj skupnih, še več pa nasprotnih potez. Njuno največje nasprotje je, da ena Jugoslavijo zahteva, druga jo ukinja. Prva ni v duhu slovenskih narodnopolitičnih zahtev in tudi njena pravna podlaga je z njo v nasprotju, druga pa izhaja iz najboljših tradicij slovenskega političnega delovanja.

O predavatelju:
Stane Granda je diplomiral, magistriral in doktoriral na ljubljanski Filozofski fakulteti. Do svoje upokojitve je kot znanstveni svetnik delal na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU. V svojem raziskovalnem delu se posveča raziskovanju slovenske novejše in sodobne zgodovine, revolucionarnega leta 1848/49, socialni in gospodarski zgodovini ter zgodovini Cerkve od srede 18. stoletja do najnovejše dobe. Svoja spoznanja objavlja v monografijah, zbornikih in člankih, ter je reden gost simpozijev v Sloveniji, Italiji, na Češkem, Madžarskem, Nemčiji, Hrvaškem in v Avstriji.

Vljudno vabljeni!