Objavljamo pismo Tomaža Meršeta, predsednika društva Družinska pobuda, ki ga je posredoval politčnim strankam in vladi pred obravnavo Zakona o Starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki se bo nadaljevala 15. januarja na seji Odbora za delo, družino socialne zadeve in invalide. Nov predlog zakona je po zaslugi pripomb družinskih organizacij in mnogih posameznikov boljši, kot je bil prvotni predlog, žal pa tudi ta predlog, na novo jemlje družinam okoli 2.000.000 EUR. Poleg tega tudi ne prinaša celovite izvedbe dogovora o starševskem dodatku, ki so ga družinske organizacije z vlado dosegle ob sprejemanju ZUJF (maja 2012), ki pa se žal ne izvaja kot je bilo dogovorjeno. Takrat je bilo namreč dogovorjeno, da bi starševski dodatek znašal cca. 330 EUR, dejasnko pa se sedaj izplačuje 252 EUR (pred tem dogovorom družinskih organizacij z vlado je bil samo 196 EUR). Verjamemo, da z dobrimi argumenti družinskih organizacij in dejavno podporo čimveč posameznikov, lahko dosežemo da bo zakon, ki bo sprejet bolj pravičen do družin, kot obstoječi predlog.

V nadaljevanju objavljamo pismo Tomaža Meršeta, predsednika društva Družinska pobuda, ki ga je pred nadaljnjo obravnavo Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih poslal poslankam in poslancem.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Državni zbor bo v mesecu januarju nadaljeval obravnavo predloga Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Predlog zakona, ki je bil vložen v zakonodajni postopek, je nekoliko boljši od tistega, ki je bil pred tem v javni obravnavi, saj ne vsebuje več najspornejše spremembe ureditve starševskega dopusta, ampak to ureditev v skladu z evropsko direktivo izboljšuje (resda s precejšnjim časovnim zamikom, a vendar). Predlog zakona vsebuje nekaj izboljšav, ki smo jih že dolgo čakali, saj smo se o nekaterih potrebnih popravkih tega zakona pogovarjali že v času Pahorjeve vlade.

Žal pa predlog zakona vsebuje tudi nekaj neutemeljenih predlogov sprememb, ki za otroke in družine pomenijo precejšnje poslabšanje v primerjavi z veljavno ureditvijo. Ti predlogi poslabšanj ureditve so takšni, da nekateri prizadenejo vse družine, a večje bolj, nekateri pa predvsem večje družine, kar lahko v državi, ki ima eno najslabših demografskih slik in prognoz v Evropi, ocenimo kot nespametno in zato nesprejemljivo. Ob dejstvu, da predlagatelj za te spremembe ni navedel kakšnih tehtnih vsebinskih argumentov, bi lahko kdo pomislil, da je v ozadju predvsem želja po še dodatnem zniževanju sredstev za otroke in družine ali celo odklonilen odnos do večjih družin. V Družinski pobudi verjamemo, da predlagatelj ni imel takega namena in je do ne dovolj dodelanih predlogov sprememb prišlo brez kakšnih slabih namenov ali odklonilnega odnosa do večjih družin. Zato verjamemo tudi, da bo Državni zbor te slabosti obravnavanega predloga zakona zagotovo popravil in tako odpravil vsako senco dvoma glede svojega odnosa do otrok in družin. To je še posebej pomembno ob dejstvu, da so ravno družine deležne največjega bremena ti. varčevalnih ukrepov države, saj so starše zadeli vsi učinki ukrepov, ki veljajo za vse prebivalce naše države, poleg tega pa dodatno še vsi ukrepi na področju družinske politike, ki so v zadnjih letih sredstva za podporo otrokom in družinam zmanjšali za približno 150 Mio EUR letno, ta predlog zakona pa bi jim brez popravkov odvzel še približno nadaljnja 2 Mio EUR.

V Družinski pobudi smo pripravili predloge amandmajev (pošiljamo jih v priponki) za popravo treh najbolj pomembnih pomanjkljivosti predloga zakona ter dva amandmaja za polno uresničitev določbe ZUJF o višini starševskega dodatka. Poslanske skupine prosimo, da jih »posvojite« in vložite v zakonodajni postopek.

Če želite kakšna dodatna pojasnila ali bi se radi o kakšni rešitvi še podrobneje pogovorili, se lahko dogovorimo tudi za sestanek in morda pridemo do še boljših rešitev.

Za vaše sodelovanje in podporo predlaganim izboljšavam predloga zakona se vam že vnaprej zahvaljujemo ter vas lepo pozdravljamo!

Tomaž Merše, predsednik Družinske pobude