Objavljamo del pridige gospoda župnika Boštjana Toplikarja na pogrebni maši za pokojnega Bogdana Žorža, Dornberk 9. marca 2014:

"Nasprotja so sestavni del našega življenja. Nasprotje je nekaj, kar se zdi, da ne gre ali ne more iti skupaj. A življenje je sestavljeno iz njih. Eno takšnih nasprotij je tudi to slovo od g. Bogdana. Do zadnjega je živel polno življenje in bil poln kondicije. V zadnjih letih je imel tudi več časa posvečati se stvarem, ki so ga vedno veselile in ki jih je imel rad. Danes pa se zdi, kot bi bil iztrgan ali kot, da bi bil na silo odvzet iz okolja, ki potrebuje prav takšnih dobronamernih, delavnih in strokovnih ljudi kot je bil sam. Prevzelo pa ga je nasprotje tistega, kar je predstavljal – nasprotje polnosti življenja.

In ko obstanemo nemočni v iskanju odgovorov na naše 'zakaj', nam Bogdan ponovno, kot tolikokrat poprej, priskoči na pomoč. Še na bolniški postelji je mislil na to kako povedati tisto ,kar bi mi s težavo. Takole piše: "Če se veselimo le takrat, ko nam gre dobro, ko dosegamo uspehe, ko imamo dovolj razlogov za veselje, kakšne zasluge za to lahko pričakujemo? V čem smo kristjani sploh drugačni od drugih? Mar se tega ne veselijo vsi? Čemu je sploh potrebno pozivati k takemu veselju?

Zato me je na moji »turi« proti bolniški turi prevevalo drugačno veselje. Ni to nekak dosežek, na katerega bi bil lahko ponosen, ni to znak, da sem premagal bolezen, da bo šlo odslej le navzgor, da mi je »uspelo«. Je veselje nad tem, da se nisem predal žalosti, malodušju, da nisem začel opisovati, da zmorem prenašati tudi te težave."

In nato zaključi svoj duhovni testament: "Zato pa vas vabim, dragi moji bralci, veselite se življenja, v vsakem njegovem trenutku. Veselite se, ko vam gre dobro, a tega mi ni potrebno posebej poudarjati, saj je to vendar zelo naravno, mar ne? Veselite se takrat, ko vam je hudo. Veselite se, ko vidite, da to zmorete, pa čeprav ste se še malo prej bali, da vi česa takega ne bi prenesli! Veselite se, ko vam gre vse narobe, ker so to za vas morda čudovite življenjske preizkušnje, iz katerih se lahko nekaj zares pomembnega in koristnega naučite, se obogatite za veliko izkušnjo življenjske modrosti. Veselite se, ko spoznate, da so vam tudi v najtemnejših trenutkih dani trenutki posebne milosti, da niste sami in zapuščeni, le odprti morate biti za to milost."

Pepelnica je kot sekira zarezala v pomladansko razigranost in naznanila: pomni, človek, da si prah in da se v prah povrneš. Ko se je pepelnična sreda prevešala v nov dan, se je izpelo tudi Bogdanovo življenje. Iz nasprotja med življenjem in smrtjo upamo, da bo Bogdan vendarle izšel kot zmagovalec. Sam je namreč v to vse do zadnjega verjel in enega zadnjih pogovorov, ko je že težko govoril tudi preudarno zaključil: "Sedaj mi ni potrebno več moliti vere. Ne rabim več, sedaj to vem.""

Izsek iz pridige gospoda župnika Boštjana Toplikarja na pogrebni Sv. maši za pokojnega Bogdana Žorža, Dornberk, 9. marca 2014.

Preberite tudi:

- Aleš Primc: Ob srečanju sva se bratsko objela 
- Metka Zevnik, Glas starih staršev: Cenjenemu Bogdanu Žoržu, prijatelju starih staršev v spomin