Stephane Mercier je eden izmed najbolj priljubljenih profesorjev na Katoliški univerzi v Louvainu. Študentje ga imajo radi predvsem zaradi njegovih jasnih stališč o pomembnih življenjskih vprašanjih, do katerih sami šele zavzemajo stališča. Tako je tudi z njegovim stališčem do pravice nerojenega otroka, da pride živ na ta svet. To pa je zelo zmotilo vodstvo univerze, ki ga je zaradi nasprotovanja splavu suspendiralo in proti njemu uvedlo preiskavo.

Pri tej zgodbi je zanimivo, da pravico govora krši univerza s pomenljivim nazivom: »Katoliško vseučilišče v Louvainu« (UCL), ki je hkrati najstarejša katoliška univerza na svetu, ki še deluje.

Profesor Mercier je za svoje študente »Heroj boja za pravico do življenja nerojenih otrok«

Vodstvo univerze je profesorja Stephana Mercierja suspendiralo, ker je na enem izmed predavanj s študenti razpravljal o pravici do življenja ter študentom razdelil svoj esej z naslovom: „Filozofija za življenje“.
Stephane Mercier, predavatelj katedre za filozofijo na univerzi UCL-a, je v svojem delu „Filozofija za življenje: proti t.im. pravice do izbire splava“ predstavil argumente za pravico nerojenega otroka do življenja. Njegovo zagovarjanje pravice nerojenih otrok do življenja, pa je tako zmotilo zagovornike kulture smrti, da so nemudoma sprožili preiskavo in ga suspendirali. Zgovorno pa je dejstvo, da so njegovi študentje v odgovor tej potezi na spletu sprožili zbiranje podpisov podpore, ki ga je povzelo celo gibanje CitizenGo in rektorju univerze poslalo protestno noto.

Dezorientirani in dvolični belgijski akademski krogi

V izjavi za javnost je vodstvo univerze v Louvainu trdilo, da Mercier deluje proti vrendotam, ki jih univerza neguje. Takole so zapisali: „Vodstvo univerze želi raziskati pravi namen besedila in način, na kakršnega je uporabljen med predavanji, z upoštevanjem dejstva, da UCL u svakem primeru brani temeljno pravico do splava, posebej pravico žensk do svobodne izbire.“
Na njihovi uradni spletni strani je zapisano, da univerza v skladu z zakonom iz leta 1990., ko je u Belgiji dekriminaliziran splav, „Spoštuje autonomijo ženske izbire v skladu z okoliščinami, ki so navedene v zakonu.“
Istočasno se univerza v Louvainu, ki v svojem imenu nosi naziv »katoliška«, hvali, kako prav oni predstavljajo „stabilno moč v negotovem svetu. “ Ob tem razglašajo, da je njihova vizija utemeljena na odprtosti, različnosti, solidarnosti, svobodi in spoštovanju. Prav univerza bi morala biti prostor akademske svobode, saj je svoboda misli zajamčena z ustavo, glavna naloga univerze pa bi morala biti, da znanstveno in brez vpliva trenutnih trendov teži k resnici. Toda, ali je temu res tako?
Louvainska univerza se razglaša za »kozmopolitski intelektualni prostor,  kjer poteka srečevanje oseb iz različitih sredin in zasebnih svetov z racionalnimi razpravami in medsebojnim bogatenjem. »
Prav tako se na njihovih straneh nahaja pomenljiv zapis, da »univerza temelji na krščanski tradiciji, ki je živa dediščina in moč za spremembe ter s pomočjo avtentičnega pluralizma dela za dobrobit vseh ljudi bez ozira na njihova prepričanja.«

»Katoliška« Univerza v Luovainu bi morala biti na strani kulture življenja!

Svet Evropske unije je maja 2014 sprejel Smernice EU o svobodi izražanja na spletu in drugje. V njem se sklicujejo na 19. člen Splošne deklaracije o človekovih pravicah  in Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, ki pravi, da nihče ne sme biti nadlegovan ali preganjan zaradi svojega mnenja.
Svet EU v svojem priporočilu tako v 17. in 18. členu zapiše, da »Pravica do širjenja vsakovrstnih informacij in idej na kateri koli način, ne glede na državne meje17.Svoboda mnenja in izražanja vključuje tudi svobodo izražanja in širjenja vsakovrstnih informacij in idej, ki jih je mogoče v kakršni koli obliki in na kateri koli način posredovati drugim. To velja tudi za informacije ali ideje, ki bi jih oblasti ali večina prebivalstva lahko označile za kritične ali kontroverzne, vključno z idejami ali stališči, ki bi lahko bili šokantni, žaljivi ali moteči.
Svoboda izražanja zajema na primer komentiranje zasebnih ali javnih
zadev, agitiranje, razprave o človekovih pravicah, novinarstvo, znanstvene raziskave, izražanje etnične, kulturne, jezikovne in verske identitete, umetniško izražanje, oglaševanje in poučevanje. Vključuje tudi politični diskurz in volilne kampanje.«

Sprašujem se, kako se lahko univerza v Louvainu še naprej imenuje „katoliška univerza“, če pa ne spoštuje niti katoliškega nauka o življenju, kaj šele pravice do svobode izražanja, istočasno pa tepta akademsko svobodo?