Vabljeni, da si preberete izjemno prodoren pogled mladega dekleta, študentke Filozofske fakultete v Zagrebu, o splavu, ki ga je napisala potem, ko je hotela s svojim profesorjem razčistiti, kaj je pri splavu humanega. Video postopka splava, ki ga je študentka priložila svojemu zapisu, pokaže vso krutost splava, zato opozarjamo bralce, da so na to pripravljeni, če si ga bodo želeli ogledati.

"Razmišljala sem o pomenu besede humanizem in izrazu humanistične vrednosti. Prejela sem dve e-pošti od profesorja, ki je zaposlen na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Tudi sama sem študentka na tej fakulteti že pet let. Dejansko je v teh sporočilih izrazil sovraštvo do ideje, da je splav umor, pa tudi do debate o tem. Po njegovih besedah so takšne ideje in razprave civilizacijsko dno.

In lahko rečem, da se strinjam z njim.

Če se moramo celo prepirati o tem, ali je razkosanje telesa nedolžnega človeka umor, potem je to dno naše civilizacije.

Tudi države.

»Torej, tudi v primeru kolega Raspudića ne gre za politiko, temveč za politiko civilizacijskih vprašanj. To je res, nikakor drugače. In mi, ki še vedno menimo, da je Filozofska fakulteta Univerze v Zagrebu najpomembnejši center humanistike na Hrvaškem, imamo pravico, da prek fakultetnega e-naslova zagovarjamo humanistične vrednote.«

In tukaj začenjam razmišljati, da morda ne poznam pravega pomena besede humano – človeško. Malo sem razmišljala o zapisu, v katerem se je znašla ta beseda, pa zapisanega nisem mogla povezati. Nato sem na hrvaškem jezikovnem portalu poiskala definicijo človeškosti in po njihovem je človeškost »značaj tistega, seštevek dobrih lastnosti, ki izhajajo iz človekoljubja, ljubezni do bližnjega; človeštva«.

Zdaj sem še bolj zmedena in ne razumem, kako je lahko splav človeški. Odločila sem se, da si bom ogledala splav, da se prepričam, da je vendarle človeški. In v prizoru odtrgane otroške glave ne vidim nič človeškega.

Morda moja mama ni človek, ker je v trinajstih letih rodila osem otrok. Morda bi morala splaviti svojega petega otroka (mene), da bi si lahko malo odpočila od vsega, saj je bila že njena prejšnja nosečnost stresna. Bila je vojna, njen brat je izginil, kasneje je izvedela, da je umrl, pred tem pa je bila na begu s tremi dekleti. Ali ne bi bilo bolje zanjo, če bi ubila svojega otroka? Konec koncev, kot pravi Emmanuel Macron, je morda neizobražena in ima zato več otrok. A problem je, da je bila med najboljšimi študenti stomatologije, kasneje pa odlična zobozdravnica z lastno ordinacijo in petimi otroki.

Pravica te slavne žene do splava, do izbire, ne pripomore k izboljšanju položaja žensk na svetu. Kaj nam svet pove, ko nam reče, naj splavimo? Nam govori, da smo sposobne in močne in imamo svoje pravice? V tem jaz namreč slišim, da nismo sposobne biti tako podjetnice kot matere in da, če želimo uspeti v življenju, moramo žrtvovati svoje otročičke. In konec koncev, kaj sploh je uspeh?

Dragi moji, splav je umor, ne človeškost, ogabno je, in če je takšno razmišljanje dno naše civilizacije, potem hočem biti na samem dnu.

Poglejte video in povejte, ali opazite kakšen košček človeškosti, ker ga jaz ne vidim. Če se motim, me opozorite, saj sem odprta za nove stvari in rada bi izvedela, kaj je človeškega v splavu."

Posnetek izvajanja splava, ki ga je svojemu zapisu priložila pogumna študentka: https://youtu.be/Yb9vYC6GKMM