Objavljamo prepis celotnega pogovora Urše Cankar Soares, koordinatorice Pohoda za življenje 2020, ki je bil objavljen 24.5.2020 na Radiu Ognjišče.

Voditeljica Marta JerebiČ: Nedavno smo objavili novico, da je bil Pohod za življenje, ki bi moral biti v tem mesecu, zaradi trenutnih zdravstvenih razmer v Sloveniji in svetu do nadaljnjega prestavljen. Kljub temu pa so ob minulem prazniku Fatimske Matere Božje v Organizacijskem odboru za Pripravo Pohoda opozorili na Deklaracijo za življenje. Dokument, za katerega lahko oddamo svoj podpis, izraža podporo nerojenim otrokom ter njihovim materam v stiski. Več o deklaraciji in o tem, kako se pridružiti pobudam Pohoda za življenje, nam bo povedala naša gostja ga. Urša Cankar Soares.

Tukaj podpišite Deklaracijo Za življenje.

Kako pomemben dokument je omenjena Deklaracija?

Lep dober dan. Vesela sem, da smo po kar dolgem usklajevanju več kot 20 ljudi pripravili Deklaracijo za življenje. To je v bistvu deklaracija, se pravi javna izjava o pravicah nerojenih otrok ter naša zaveza, da si bomo prizadevali za pravice nerojenih otrok. Vesela sem, da je deklaracijo do sedaj podpisalo že več kot 1200 ljudi. Želimo si, da bi jo podpisalo čimveč ljudi in da bi njeni bistveni poudarki čimprej bili sestavni del slovenske ustave. Zato vabim poslušalke in poslušalce Radia Ognjišče, da si jo preberejo hudi n če se z njo strinjajo, da jo podpišejo. Najlažje je, da greste na spletno stran 24kul.si, kjer vas čaka na prvi strani.

Deklaracija v začetku opozarja, da bo čez dve leti 70. obletnica uzakonitve splava v Sloveniji. Ob tem dodaja, da se spominjamo več kot sedemsto tisoč otrok, ki so v tem obdobju izgubili življenje v postopkih splava, ter njihovih ranjenih mater in očetov. Nato je v osmih točkah zbrano, za kaj si podpisani v izjavi prizadeva oz. kaj podpira. V prvi vrsti sta to vrednoti človeškega dostojanstva in pravice do življenja tako rojenih kot nerojenih otrok. Zakaj?

Vsi smo prepričani, da imamo pravico do življenja in jo priznavamo tudi drugim - razen nerojenim otrokom. Edini ljudje, ki jim kot družba ne priznavamo pravice do življenja, so nerojeni otroci. In ravno njim, ki so najbolj nemočni med nami. Ko se tega v vsej polnosti zaveš, te to rani v srce in ne moreš ostati ravnodušen. Prepričana sem, da je to krivico treba popraviti. Čutim, da je to tudi moje poslanstvo. O tem moramo govoriti, o tem moram govoriti jaz kot ženska in mama. In želim, da bi nas bilo čimveč. V Sloveniji se v zadnjih desetih letih na tem področju veliko dela. Ob tej priložnosti se želim vsem pokončnim in pogumnim ljudem in organizacijam, ki so orali ledino še posebej zahvaliti. Pomembno je, da molimo, pomembno je, da pomagamo mamam v stiskah, pomembno je pa tudi, da govorimo javno o teh stvareh. Na podlagi 70 letne izkušnje vemo, da je molk o 4000 mrtvih nerojenih otrocih vsako leto, ki pridejo v porodnišnico živi, zapustijo pa jo mrtvi med biološkimi odpadki, poraz v boju za življenje nerojenih otrok. 

Manjka informiranost. Mladi morajo videti ultrazvočne slike, morajo dobiti prave informacije o postopkih splava, o njegovih posledicah, o alternativnih možnostih.

Zato je tako pomembno, da bomo tako kot v mnogih najrazvitejših državah tudi pri nas, če bo le mogoče že letos pripravili pohod za življenje, kjer bomo na miren in kulturen način, upam da čimbolj množično, sporočili Sloveniji, da nas je veliko, ki se borimo za pravice nerojenih otrok ter njihovih mater in očetov stiskah.

Manjka informiranost. Mladi morajo videti ultrazvočne slike, morajo dobiti prave informacije o postopkih splava, o njegovih posledicah, o alternativnih možnostih. Za nas kristjane pa je to še posebej alarmni klic k aktivnem udejstvovanju na tem področju, saj če kdo, potem smo mi tisti, ki vemo, da smo ustvarjeni po Božji podobi, torej imamo dostojanstvo, ki nam je dano od Boga. Jaz sem sama prehodila pot od zagovornice splava do zagovornice za življenje in moram reči, da mi je bilo to težko ponotranjiti, to da je življenje dar od Boga in torej da je vsako vredno in dragoceno. Lahko razumem, kako danes mladi te stvari doživljajo. Zato še toliko bolj povdarjam informiranost. Ker vem kako zelo pomankanje informacij lahko rani. Poleg tega pa je potrebno pričevati o lepoti življenja, saj zgled ljubečih družin, ki so povezane, ki živijo evanglelij, ki so odprte za življenje, sploh nenačrtovanih otrok, pričujejo bolj kot si mislimo.

Deklaracija poudarja tudi sočutje. Kje vse bi moralo biti to prisotno?

Jaz mislim, da je sočutje dar Svetega Duha. To sem izkusila sama. Ko slišimo težko zgodbo instiktivno najprej začnemo soditi v svojem srcu. Mislim, da se začne tu. Da najprej mi sami res molimo zase, ter se krepimo v zakramentu svete spovedi in Evharistije, da bi zmogli imeti sočuten pogled na vse te ljudi, ki so vpleteni v splav. Ko me je pred eneim letom "zadela" krutost in razsežnost te krivice, mi je bilo dano, da me je to tako ganilo, da sem dobesedno jokala, ko sem brala ali gledala tovrstne vsebine. Imela sem dojenčico, ki tudi ni bila planirana in sem stisko mamic preslikala v svoje življenje. Ob misli, da na tisoče popolnih otrok, lepih kot moja punčka umira na tak nehuman način me je popolnoma pretresla. Seveda je pa normalno, da nas ta krutost tudi zjezi. Takrat pa potrebujemo oporo modrih ljudi okrog sebe, ki nam pomagajo razločevati kdaj kaj izreči in kdaj ne. Le resnica nas bo osvobodila, to piše v svetem pismu. Vsekakor svet mora izvedeti tudi resnico, ki je v tej problematiki ni možno več kot toliko olepšati. In je včasih ni potrebno. Vsekakor pa je treba vsem, ki trpijo za posledicami splava, v prvi vrsti materam in tudi očetom, ki so večkrat prezrti, izkazovati sočutje in ljubezen, saj poznamo sporočilo Božjega usmiljenja in če je Bog z nami tako usmiljen, smo tudi mi poklicani k istemu. Naj povdarim, da se sočutje ne začne šele po tem, ko nekdo opravi splav, ampak tudi že pred tem, če za to izvemo. Da sočustvujemo s situacijo v kateri se je znašla mamica, očka, a hkrati jasno povemo resnico, kaj splav povzroči, torej smrt nerojenega otroka ter da starša opogumimo, da bosta zmogla, ponudimo materialno, čustveno pomoč in podporo. 

Koliko podpisov je deklaracija že prejela in kako se ga lahko še odda?

Hvaležni smo, da je Deklaracijo podpisalo že 1200 ljudi, kar je za prvi teden zelo lepa številka. Res najlepša hvala vsem. Vse, ki še niste oddali svojega podpisa lahko to storite tako, da greste na spletno stran 24kul.si kjer najdete vse informacije. Verjamem pa da je med poslušalci tudi kdo, ki ni vešč uporabe računalnika, tiste pa naprošamo, da pocukate za rokav koga od mlajših in vam bodo Deklaracijo natisnili. Podpisane obrazce pošljite čimprej na naslov: Pohod za življenje, p.p. 2056, 1001 Ljubljana.

Vsi pa ste že sedaj vabljeni na Pohod za življenje, katerega datum vam sporočimo, takoj ko bo znan.