Ko govorimo o človeku, nikoli ne pozabimo na vse atentate na svetost človeškega življenja, je pred dnevi dejal papež Frančišek.

Novinarka Marta Jerebič na spletni strani Radia Ognjišče, v članku Zavzemanje za življenje, opozarja na oddajo Pogovor o. V Sloveniji je po nekaterih podatkih umetna prekinitev nosečnosti terjala že 700.000 življenj. Ocenjuje se, da se na dan opravi približno 17 splavov.

Ko govorimo o človeku, nikoli ne pozabimo na vse atentate na svetost človeškega življenja, je pred dnevi dejal papež. Eden takih atentatov je splav. V Sloveniji je po nekaterih podatkih umetna prekinitev nosečnosti terjala že 700.000 življenj. Ocenjuje se, da se na dan opravi približno 17 splavov. Prav tako pa je med žrtve mogoče uvrstiti približno 220 tisoč mater, ki se že leta soočajo s t. i. postabortivnim sindromom. A v zadnjem času se tudi pri nas širijo pobude za življenje. O vsem tem smo spregovorili v današnji oddaji Pogovor o.

Ko imamo pred sabo osebo, ki je naredila splav, ali se o tem odloča, argumenti odpovedo, pojasnjuje direktorica Zavoda Živim, Katarina Nzobandora: »Najbolj je pomembno sočutje, najbolj pomembno je videti osebo pred sabo, poslušati in poskušati pomagati tam, kjer se tista oseba nahaja. Če ima travme zaradi splava, ji je treba pomagati, da bi lahko spet zaživela svoje življenje.«

»Na eni točki vsi argumenti odpadejo. Verjamem pa, da lahko prek molitve Bog deluje in spreobrača,« je menil delavec za življenje, Matjaž Venta, ki sodeluje pri pobudi 40 dni za življenje. Gre za tiho molitev pred klinikami, kjer se opravlja splave.

Avtorica magistrske naloge z naslovom "Čustveno doživljanje žensk ob umetni prekinitvi nosečnosti", Ines Vugrinec, je ob tem zastavila vprašanje: »Ali je morda efekt takega gibanja negativen, torej, da se krivda prebudi in naredi pri ženskah, ki mogoče nimajo teh prepričanj, znanj, želje ...«

Teolog in sodelavec Zavoda Živim, Jani Jeriček, pojasnjuje, da tudi v Cerkvi vse manj govorimo o grehu. Kjer pa se izgublja občutek za greh, se izgublja tudi občutek za svetost in veselje do življenja. »Naša naloga je, da ne iščemo krivca in mi nismo tisti, ki bomo sodili. Mi moramo osebo sprejeti, moramo si znati odpuščati, je pa vprašanje, če izogibanje nekim dejstvom pomaga pri tem procesu žalovanja. Jaz osebno, s terapevtskim in teološkim znanjem, ne bi rekel, da ponavljanje stavkov, kot na primer: odpusti si, vse bo v redu … pozitivnih misli, privede do nekega odrešenja.«

Akademska glasbenica in pedagoginja petja jazz in zabavne glasbe ter aktivna delavka za življenje, Nada Žgur, poudarja, kako je pomembno, da se vsak dan zavzemamo za življenje: »Jaz se tega lotevam na način, da z glasbo iščem takšne stvari, program in pesmi, ki govorijo o čisti ljubezni, ki ne zavajajo.«

Vabljeni, da prisluhnete oddaji Pogovor o tukaj.