Po končanju življenja nerojenega otroka: Motnje hranjenja, krivda in žalost (17. del)

Zagovorniki končanja življenj nerojenih otrok v Sloveniji namenoma zamolčijo številne negativne stranske posledice. Med temi izstopajo krivda, žalovanje in motnje hranjenja.

39 % žensk po končanju življenja nerojenega otroka ima motnje hranjenja

 V anketi žensk s postabortivnimi težavami, jih je 39 % poročalo o poznejših motnjah hranjenja. (T. Burke with D. Reardon, Forbidden Grief: The Unspoken Pain of Abortion (Springfield, IL: Acorn Books, 2002) 189, 293).

Petkrat večje tveganje za zlorabo alkohola in drog

Neupoštevajoč žensk s predhodnimi težavami z zlorabo substanc, je pri ženskah, ki splavijo prvo nosečnost, petkrat večja verjetnost poznejše zlorabe drog in alkohola v primerjavi s tistimi, ki rodijo. (DC Reardon, PG Ney, “Abortion and Subsequent Substance Abuse,” American Journal of Drug and Alcohol Abuse 26(1):61-75, 2000.)

Zloraba substanc v naslednjih nosečnostih

Med ženskami, ki so prvikrat rodile, imajo ženske, ki so predhodno umetno splavile, petkrat večjo verjetnost za zlorabo drog, dvakrat večjo verjetnost za zlorabo alkohola in desetkrat večjo verjetnost za zlorabo marihuane med nosečnostjo, v primerjavi z ženskami, ki niso naredile splava. (PK Coleman et. al., “A history of induced abortion in relation to substance abuse during subsequent pregnancies carried to term,” American Journal of Obstetrics and Gynecology 1673-8, Dec. 2002.)

Zloraba alkohola po splavu je povezana tudi z drugimi težavami

Zloraba alkohola po končanju življenja nerojenega otroka je povezana z nasilnim vedenjem, ločitvijo ali končanjem zveze, avtomobilskimi nesrečami in izgubo službe. (Benedict, et al., "Maternal Perinatal Risk Factors and Child Abuse," Child Abuse and Neglect 9:217-224, 1985; P.G. Ney, "Relationship between Abortion and Child Abuse," Canadian Journal of Psychiatry, 24:610-620, 1979; Shepard, et al., "Contraceptive Practice and Repeat Induced Abortion: An Epidemiological Investigation," J. Biosocial Science 11:289-302, 1979; M. Bracken, "First and Repeated Abortions: A Study of Decision-Making and Delay," J. Biosocial Science 7:473-491, 1975; S. Henshaw, "The Characteristics and Prior Contraceptive Use of U.S. Abortion Patients," Family Planning Perspectives, 20(4):158-168, 1988; D. Sherman, et al., "The Abortion Experience in Private Practice," Women and Loss: Psychobiological Perspectives, ed. W.F. Finn, et al., (New York: Praeger Publishers, 1985) 98-107; E.M. Belsey, et al., "Predictive Factors in Emotional Response to Abortion: King's Termination Study - IV," Social Science and Medicine 11:71-82, 1977; E. Freeman, et al., "Emotional Distress Patterns Among Women Having First or Repeat Abortions," Obstetrics and Gynecology 55(5):630-636, 1980; C. Berger, et al., "Repeat Abortion: Is it a Problem?" Family Planning Perspectives 16(2):70-75 (1984).)

Prisiljene v kršenje svojih prepričanj, vrednot in ravnanja po vesti

 »Odločitev« za končanje življenja nerojenega otroka pogosto temelji na zahtevah ali grožnjah drugih – tudi ko so s tem kršena moralna prepričanja žensk in njihova želja, da bi obdržale otroka. To je znan dejavnik tveganja za psihološke zaplete po splavu. (George Skelton, “Many in Survey Who Had Abortion Cite Guilt Feelings,” Los Angeles Times, March 19, 1989, p. 28 (question 76). See also Mary K. Zimmerman, Passage Through Abortion (New York, Prager Publishers, 1977); David C. Reardon, “The Duty to Screen: Clinical, Legal, and Ethical Implications of Predictive Risk Factors of Post-Abortion Maladjustment,” The Journal of Contemporary Health Law and Policy 20(2):33-114, Spring 2004.)

64 % primerov končanja življenja nerojenega otrokaje povezanih s prisilo

Nedavna študija žensk, ki so končale življenje nerojenega otroka, je odkrila, da je 64 % Američank poročalo, da so čutile pritisk od drugih, naj splavijo. (VM Rue et. al., “Induced abortion and traumatic stress: A preliminary comparison of American and Russian women,” Medical Science Monitor 10(10): SR5-16, 2004)

80% jih občuti krivdo zaradi splava

Študija o ženskah, ki so poročale o postabortivnih težavah, navaja, da jih je 80 % občutilo krivdo, 83% obžalovanje, 79 % izgubo, 62 % jezo in 70 % depresijo. (D. Reardon, Aborted Women, Silent No More (Springfield, IL: Acorn Books, 2002).)

Prepovedana žalost

Po končanju življenja nerojenega otroka, imajo pričakovanja družbe, osebni sram ter javno in profesionalno zanikanje za rezultat potlačeno žalost, ki povzroča resne težave, vključno s klinično depresijo, motnjami hranjenja, samouničevalnim življenjskim slogom in samomori (T. Burke, Forbidden Grief: The Unspoken Pain of Abortion (Springfield, IL: Acorn Books, 2002).

Sorodne novice

Komentarji

Komentiranje trenutno ni mogoče.

KUL.si - Zavod za družino in kulturo življenja je neprofitna organizacija, ki je leta 2009 nastala z namenom pospeševanja temeljnih vrednot: človeškega življenja, človekovih pravic, družine, solidarnosti, demokracije, svobode in aktivnega državljanstva. Spletna stran 24kul.si je interna spletna stran zavoda, Civilne iniciative za družino in pravice otrok ter Koalicije za otroke gre!, namenjena izključno informiranju svojih članov in simpatizerjev.

E-novice

E-novice so namenjene obveščanju o delovanju Zavoda KUL.si in povezovanju vseh, ki jih zanima problematika družine in življenja.

Back to Top