Vedno pogostejše zatekanje h tehnikam umetne osemenitve s pomočjo uporabe sperme tujih darovalcev pomeni, da je v porastu tudi število otrok, ki ne poznajo svoje družinske identitete ter lastnega biološkega očeta.

Na to temo je izšlo tudi poročilo, ki proučuje vpliv umetne oploditve z darovanimi celicami na življenje odraslih otrok, ki imajo za očeta anonimnega darovalca semena. Raziskavo je pod naslovom “My Daddy's Name is Donor: A New Study of Young Adults Conceived Through Sperm Donation” ("Mojemu očku je ime Darovalec: Nova študija mladih, ki so bili spočeti s pomočjo darovanja sperme") objavila ameriška Komisija za prihodnost starševstva. Po njenih podatkih se v ZDA, po zaslugi darovanja spolnih celic, vsako leto rodi med 30.000 in 60.000 otrok, kar je le približna ocena, saj ni ustanove, ki bi zbirala statistične podatke o teh postopkih. Ta raziskava je tako prva resna študija, ki ocenjuje počutje odraslih oseb, ki so bile rojene s pomočjo zgoraj omenjenih tehnik.

Neurejenost zakonodaje

Poročilo opozarja, da gre pri darovanju moških spolnih celic za mednarodni fenomen. Zaradi neurejenosti zakonov na tem področju prošnje za spermo, darovano v ZDA, prihajajo iz vseh koncev sveta. Podobno k trgu »plodnostnega turizma« s svojimi darovalci veliko prispevajo tudi druge države, npr. Danska, Indija in Južna Afrika.

Lažje se je umetno oploditi kot posvojiti

Avtorji raziskave so se lotili zanimive primerjave – vzporejali so darovanje semena in posvojitev. Posvojitve regulirajo strogi predpisi in starši posvojitelji se morajo podvreči temeljitemu testu, preden dobijo dovoljenje za posvojitev. Pri osemenitvi z darovano spermo pa ženske lahko darovalca izberejo kar v spletnih katalogih, ki vsebujejo njegove fizične karakteristike, inteligenco, poklic … Potrebno je imeti le dovolj denarja.

Kdo je moj oče?

Večina darovalcev se ob odločitvi za postopek ne zaveda morebitnih zapletov, ki lahko nastopijo, pravijo avtorji raziskave. Eden izmed njih je želja otrok, da bi izvedeli, kdo so njihovi biološki starši. Medtem ko se posvojenci lahko tolažijo vsaj z mislijo, da so jih biološki starši dali v posvojitev zaradi težke življenjske situacije, so otroci anonimnih darovalcev največkrat zgolj posledica želje po dobičku, pri čemer jih darovalec sperme, njihov biološki oče, v življenju ni želel niti videti. Da bi lahko preučili situacijo odraslih oseb, spočetih s pomočjo darovane sperme, so avtorji vzeli vzorec več kot milijon družin in potem določili reprezentativni vzorec 485 odraslih med 18. in 45. letom. Nato so vzorec primerjali s skupino 562 odraslih, ki so bili posvojeni kot otroci, s skupino 563 odraslih, ki so odraščali z biološkimi starši. Poročilo navaja: »Ugotovili smo, da mladi odrasli ljudje, ki so bili spočeti s pomočjo sperme darovalcev, v povprečju bolj trpijo, so bolj zbegani in se počutijo bolj izolirani s strani svojih družin.« Nič manj kot 65% od teh odraslih se je našlo v izjavi »darovalec predstavlja polovico mene samega«. Celo matere priznavajo, da jih zanima identiteta očeta njihovega otroka.

Težave z lastno identiteto

Nekaj manj kot polovica vzorca je izrazila določeno nelagodje v zvezi z lastnimi koreninami, mnogi pa so potrdili, da pogosto premišljujejo o lastnem izvoru. 70% se jih sprašuje, kakšna je družina darovalca. Nekateri so povedali, da se počutijo drugačne, imajo občutek, da so proizvod laboratorijskih poskusov ali da so objekt izpolnitve želja lastnega starša, spet drugi govorijo o tem, da imajo težave z lastno identiteto. Za mnoge je moteči faktor tudi dejstvo, da je v postopku šlo za denarni interes.

Več težav s policijo

Študija je med drugim tudi preučila socialne in psihološke probleme. Na vprašanje, če so do 25. leta starosti imeli težave s policijo, je pritrdilno odgovorilo 21% oseb, rojenih s pomočjo semena darovalca, medtem ko je bilo med posvojenci takih 18%, med otroci, ki so odraščali z biološkimi starši, pa 11%. Podobne rezultate so raziskovalci dobili tudi pri preučevanju zlorabe alkohola in prepovedanih drog. Ali se bom poročil s svojo sestro? Težave teh, ki so se rodili s pomočjo darovanega semena, se ne omejujejo zgolj na vprašanja identitete in družine, pač pa se nanašajo tudi na medicinski vidik. Poročilo podčrta, da so nekateri darovalci očetje več desetih otrok, obstajajo pa tudi primeri, ki presegajo 100 oploditev. Prav zaradi tega so odrasli otroci darovalcev močno zaskrbljeni, saj obstaja možnost zveze med lastnimi polbrati oz. polsestrami ali zveze njihovih otrok z bratranci oz. sestričnami, ne da bi za to vedeli.

Tajnost

Otrokom darovalcev trpljenje povzroča tudi tajnost glede njihovega izvora. V mnogih primerih v začetku starši otroka navedejo k prepričanju, da sta oba partnerja njegova biološka starša. Ko ta čez čas odkrije resnico, se počuti izdanega, kar skrha njegov odnos do staršev. Od tedaj naprej jim otrok težje zaupa. To razkriva na primer podatek, da kar 47% teh ljudi meni, da jim je njihova mati v otroštvu po vsej verjetnosti lagala tudi glede drugih pomembnih reči. Ta podatek je pri posvojencih (27%) in pri otrocih, ki so odraščali pri bioloških starših (18%) veliko nižji. Ne preseneča, da se je v raziskavi velika večina odraslih, ki so bili spočeti s pomočjo darovanega semena, izrekla za pravico, da poznajo identiteto biološkega očeta in da jim je z njim omogočen stik. Povedali so tudi, da želijo vedeti, če in koliko polbratov/polsester imajo. Tega jim v ZDA trenutni zakon ne zagotavlja, saj je usmerjen v zaščito darovalcev in klinik za umetne oploditve. Raziskava tudi kaže, da je 44% otrok, ki so spočeti s pomočjo darovalčevega semena, sprejema ta način spočetja, a pod pogojem, da starši otroku povedo resnico dovolj zgodaj. Hkrati pa jih ima 36% še vedno pomisleke, tudi če je ta pogoj izpolnjen. 11% jih meni, da je za otroke težko, tudi če starši novico povejo na optimalen način. Avtorji raziskave so tako v poročilo zapisali, da »jasnost sama po sebi ne more rešiti škode, zmede in tveganja, ki lahko nastopi ob oploditvi otroka, ki bo rasel brez enega od dveh bioloških staršev.«

Čigava pravica je pomembnejša?

Na temo anonimnega darovanja semena so v preteklih letih v mnogih državah potekale že vroče diskusije. Veliko Britanijo, Švedsko, Norveško, Nizozemsko, Švico in nekatere dele Avstralije in Nove Zelandije so kritike te prakse pripeljale do njene prepovedi. V ZDA in Kanadi kakršnih koli omejitev še ni. Opisana raziskava se zaključuje z vprašanjem: »Ali naj zdrava družba namenoma ustvarja otroke na tak način?« Otrok je vendar dar in ne pravica za vsako ceno. Zato so se raziskovalci zavzeli za stališče, da bi moralo biti anonimno očetovstvo prepovedano, saj imajo otroci, oplojeni s semenom darovalca, pravico izvedeti pravo identiteto svojega biološkega očeta.

Vir:

• Anonymous Parenthood
• One Sperm Donor, 150 OffspringOne Sperm Donor, 150 Offspring

Foto: splet