Irska: korak v pravo smer!

Mick Wallace in pristaši smrti nerojenih otrok z napovedanimi razvojnimi motnjami, ki so predlagali nerojenim otrokom sovražen zakon, so bili v irskem parlamentu močno poraženi. Odločitev za ohranitev življenja je po nedavnem irskem referendumu, ki je ukinil zakonsko zvezo žene in moža, zelo pomemben korak Irske v pravo smer. 

Zavrnjen je bil zakon, ki je poskušal zanikati človeškost nerojenih otrok s posebnimi potrebami.

"Nezmožno življenja" in "usodne anomalije ploda"- LGBTQ aktivisti zlorabljajo jezik!

V kampanji za sprejem zakona sta bila glavna ponavljajoča se argumenta pristašev smrti otrok z napovedanimi razvojnimi motnjami: "nezmožnost življenja" in "usodne anomalije ploda". Predstavljajmo si, da bi dovolili pobijanje vseh ljudi, ki bi dobili diagnozo "nezmožen življenja" in "usodne anomalije". Si predstavljate živeti v taki družbi?

Po drugi strani pa je pomembno, da je irski generalni državni tožilec ugotovil, da je v skladu z 8. členom irske ustave protiustavno zanikati pravico do življenja otroka preprosto zato, ker ima ta otrok hudo invalidnost.

Protidružinski aktivist so na irskem izvedli še en napad na pravico do življenja v družini, tokrat so se spravili na človekove pravice berojenih otrok, ki naj bi bili otroci s posebnimi potrebami. Svojo umazano kampanjo so izvajali celo od vrat do vrat!

Starši otrok s posebnimi potrebami: politika ne sme imeti monopola nad sočutjem.

Zdravniki se tudi motijo. Obstaja množica pričevanj, ko so zdravniki trdili, da bo otrok prizadet, pa se je rodil povsem zdrav.

Starši, organizirani v podporni skupini Vsako življenje šteje pravijo, da želijo zagovorniki splava Irsko povleči nazaj v temen čas, brez sočutja do nemočnih, invalidnih oseb. Mattie Mc Grath je dejal, da se "moramo vsi zavedati, da ne obstaja monopol nad sočutjem, ko gre za to vprašanje. Vsi si želimo najboljšo medicinsko in družbeno skrb za matere in vse, tudi prikrajšane otroke. "

Noben  zdravnik ne more z gotovostjo reči, kako dolgo lahko otrok živi. Spoštujmo življenje!

Tracy Harkin je v imenu staršev otrok s posebnimi potrebami dejala, da predstavlja odrekanje življenja nerojenim otrokom zaradi opažene motnje v razvoju novo obliko diskriminacije. Dejala je, da so starši pozdravili potrditev svojih zavzemanj za življenje tudi s strani uglednih profesorjev in doktorjev medicine, ki so priznali, da noben zdravnik ne more z gotovostjo reči, kako dolgo po rojstvu lahko otrok s težjo motnjo v razvoju živi. Ta odgovor prepustimo Bogu, so jasni starši irskih otrok.

"To so naši otroci, so živi in brcajo tudi potem, ko smo dobili diagnozo. Če bodo živeli živeli nekaj dni, tednov ali let, njihovo življenje je čudovito in neponovljivo, kakor je enkraten vsak izmed naših čudovitih otrok", so jasni irski starši.