Spoštovani,

na vas se obračam zaradi dokaj neprijetne stvari, ki smo jo doživeli v našem vrtcu.

V zadnjih letih se je razširilo praznovanje rojstnih dnevov vrtčevskih otrok na praznovanjih, ki jih ponujajo različni ponudniki od Atlantisa, BTCja in še kje. Na te rojstne dneve je vabljena cela skupina in tudi naša hčerka. Najina hčerka se jih ne udeležuje, saj so otroci v vrtcu skupaj kar nekaj časa, pa tudi rojstne dneve že praznujejo v vrtcu. Hčerka je že povedala, da se zaradi tega včasih prijateljice iz vrtca z njo nočejo igrati ali jo na druge načine porivajo na stran.

Danes pa je skorajda v solzah doma povedala, da ji je ena punčka rekla: »Ti itak nikamor ne greš, hodiš samo v trgovino in k maši.« Očitno imajo v družini te punčke tako predstavo o naši družini. Punčka je povedala, kar se doma pogovarjajo.

Res gremo vsako nedeljo in za praznike k maši. Hčerka z veseljem hodi k cerkvenemu otroškemu pevskemu zborčku. Ali je to preveč? (Iz njene skupine hodijo od dvajsetih samo tri družine k maši.) Z ženo sva se spraševala ali bi morda morala tudi najino hčerko voziti na ta praznovanja. S tem, ko ne hodi, očitno izpade črna ovca. Otroci pa so kar se tega tiče lahko zelo kruti, še posebej, če so (malo) spodbujeni od doma.

Nama z ženo se zdi prav, da smo popoldne kot družina skupaj, da delamo tiste stvari, ki nas kot družino povezujejo. Otroci bodo še prehitro iztrgani iz domačega okolja. Ta praznovanja tudi kar nekaj stanejo. Če otrok gre, mora gotovo kaj prinesti, starši pa sedaj na vabila včasih napišejo tudi: »Daril mi ni treba nositi, če bi mi rad kaj dal/a, mi daj raje nekaj denarja«. Ta praznovanja veliko stanejo tudi, ko ima tvoj otrok rojstni dan.

Midva sva se odločila, da če se bo le dalo, ne bova podlegla tem pritiskom. S hčerko in drugimi otroki se bova o teh stvareh še več pogovarjala in jih pripravila na taka in podobna šikaniranja. Naju ne moti, če eni starši, morda celo večina, organizirajo taka praznovanja. Bi bilo pa prav, da bi tudi drugi spoštovali najino odločitev. Še posebej boleče je, da so se ob tej zadevi, ki ni povezana z našo vero, starša te punčke spravila na našo vernost in to, da hodimo k maši.

Ta, kot vi večkrat pravite, »kristjanofobna« šikaniranja, ki jih očitno nekateri starši preko svojih otrok prenašajo na druge otroke, bova poskusila preobrniti v dobro. Da bo hčerka postala ponosna kristjanka, čeprav mora že zelo majhna zaradi vere čutiti odrinjenost. Bog naj nam pri tem pomaga.

Hvala vam, da nam s svojimi prispevki pomagate ohranjati pokončno držo kristjanov – staršev. Ta spodbuda nam veliko pomeni.

oče iz Ljubljane

vir originalne slike: ednevnik