Moja mama je bila v bolnišnični halji že pripravljena na končanje življenja nerojenega otroka: potem pa je srečala angela!

V srednji šoli sem sanjala o tem, da bi bila kot Oprah. Ko bi prišla do kariere, sem si predstavljala, da bo ta tako kul, kot je delo gostiteljice šova. Na kolidžu sem postala realna in menila, da bi bilo delo učiteljice morda pametnejša izbira. Ko sem si predstavljala, kakšna bo moja prihodnost, nikoli nisem pomislila, da bom osem let pro-life aktivistka. Verjemite, to gotovo ni bilo v mojem načrtu.

Ne izhajam iz konservativne družine.  Starši me niso nikoli peljali na proteste pred kliniko, kjer bi držala plakate s slikami splavljenih zarodkov. Ločila sta se še preden pomnim. Svoje otroštvo sem preživela razpeta med mamo in očetom in prebivala zdaj v Conneticutu zdaj v Kaliforniji. Bila sem ljubljena in nikoli lačna, svoje zatočišče pa sem našla v knjigah. Kar se tiče politike, o tem nismo razpravljali. Starša sta volila, a to ni bila tema za ob večerji. Sklepala sem, da črnci volijo demokrate in konec. Še vedno ne poznam nobenega od družinskih članov, ki bi volil republikance.

Vprašanje splava me kot mlado odraslo osebo ni zanimalo. Na kolidžu se spominjam pogovora s prijateljem, ki mi je pripovedoval o tem, koliko življenj je izgubljenih zaradi splava. Spominjam se, kako sem čutila, da bi mi moralo biti mar, a mi ni bilo. O tem sedaj, ko ves čas pišem članke na to temo, svetujem ženskam, ki se soočajo z neželeno nosečnostjo in pomagam materam do materialnih dobrin za svojega otroka, težko razmišljam.

Kako se prišla do sem? Ni me tako kot Dorotejo odnesel tornado v neznano deželo, kjer se ljudje bojujejo za zarodke in molijo za konec splava. Moja pot je bila preprosta, a intenzivna. Odzvala sem se na klic, se izobrazila in vključila. Vseh preteklih osem let so me dejstva, zgodbe, molitve, sanje in učne ure zgodovine privedle do tega, da vztrajam v boju za življenje. Moja pot je samo moja. Moji razlogi za to, da nasprotujem splavu, se vam bodo lahko  zdeli pametni ali pa neumni. Ne glede na to, so moji. Vsak od nas ima določena prepričanja, ki vodijo naša dejanja. Svoje razloge bom z vami delila v upanju, da bodo prižgali ogenj v vaših srcih, tak, ki gori v mojem.

Neznanka

Ko sem bila stara nekaj čez dvajset let, mi je mama povedala zgodbo, ki jo je vse moje življenje držala v sebi. Zgodba je govorila o skrivnostni čistilki, ki je stopila k njej v bolnišnici, z globokimi, modrimi očmi. Pogledala je mojo mamo, ki je prestrašena sedela v svoji beli halji in čakala, da se odpravi k zdravniku, pri kateremu je bila naročena za splav. Starejša gospa z metlo je dvignila njeno brado in ji dejala: »Želiš imeti tega otroka?« Moja mama je rekla »da«. Po prepiru z zdravnikom, ki je vztrajal, naj opravi poseg, je moja mama odkorakala iz tiste bolnišnice. Neznanka je izginila. Preden mi je mama povedala, da me je skoraj splavila, mi je rekla: »Pred si se rodila, sem srečala angela.«

Prerok

Nihče drug na svetu ni imel večjega vpliva pri mojem zavzemanju za življenje kot Lou Engle. On je bil prvi, ki sem ga srečala, da je govoril o splavu in kontracepciji. Bila sem študentka na posvetnem kolidžu Connecticut College. Imel je govor v cerkvi blizu mojega kampusa. Njegovo sporočilo je bilo nabito s strastjo, ognjem in hrepenenjem po pravičnosti. Pozival je mlade ljudi k molitvi in postu za konec splava. Še sanjalo se mi ni, da bom nekaj let pozneje jaz pridružila Louju in skupini drugih ljudi v D.C.-ju in bomo vsak dan molili pred vrhovnim sodiščem. Molitve, ki smo jih leta nazaj izrekali so se danes združile s skupino zvestih Bound4Liferjev, ki niso nikoli zapustili sodišča ne odnehajo moliti.

Nesrečnice

Njeni rjavi lasje so se spuščali preko ramen in solze so ji oblile obraz. »Bila sem sama,« je rekla. »Vzela sem tableto RU-486 in odpravila svojega otroka.« Bolečina ji je še vedno razjedala obraz, ko je govorila svojo zgodbo, podobno grozljivki. Poslušala sem in jokala. Od takrat ne štejem več, kolikokrat sem jokala. Blondinka, ki mi je povedala, da je neplodna zaradi splava. Gospa, ki je delila z mano izkušnjo tako travmatičnega splava, da o njem ni spregovorila celih 20 let. Ženska, ki je ujedljivo rekla: »Naredila sem šest splavov in sem čisto v redu.« Besede, ki mi jih je zabrusila, so se mi zdele popolnoma prazne. Po srečevanju s tako ranjenimi ženskami, sem se spraševala: »Koliko jih mora še biti tam zunaj?«

To je samo del moje zgodbe. V drugem delu vam bom povedala, kaj sem se naučila od moškega, ki me je hotel udariti in o dejstvih, ki so naši generaciji prikrita.

Christina Martin je v gibanje za življenje vključena že 8 let. Aktivna je postala zatem, ko ji je mama priznala, da je že plačala zdravniku, da opravi splav, toda odšla, preden bi lahko to storil. Vedoč, da je bila rešena pred smrtjo, se je hotela boriti za druge. Potem, ko je leta 2005 diplomirala, je dve leti preživela pri Justice House of Prayer v D.C.-ju in dnevno molila pred vrhovnim sodiščem za konec splava. Naslednja tri leta je preživela pri mednarodnem pro-life gibanju Bound4Life. Christina želi ljubiti Jezusa z besedo in dejanji. Čuti s črnsko skupnostjo in jo želi videti svobodno od genocida, ki ga povzroča splav.

Vir: 

Liveactionnews.org

Sorodne novice

Komentarji

Komentiranje trenutno ni mogoče.

KUL.si - Zavod za družino in kulturo življenja je neprofitna organizacija, ki je leta 2009 nastala z namenom pospeševanja temeljnih vrednot: človeškega življenja, človekovih pravic, družine, solidarnosti, demokracije, svobode in aktivnega državljanstva. Spletna stran 24kul.si je interna spletna stran zavoda, Civilne iniciative za družino in pravice otrok ter Koalicije za otroke gre!, namenjena izključno informiranju svojih članov in simpatizerjev.

E-novice

E-novice so namenjene obveščanju o delovanju Zavoda KUL.si in povezovanju vseh, ki jih zanima problematika družine in življenja.

Back to Top