Šok: Ginekolog me je vprašal, če bi naredila splav
02.05.2020Rodila sem se leta 1941 v majhni vasici na Štajerskem. Rojena sem bila kot zadnji, trinajsti otrok materi in očetu, ki sta imela za preživetje majhno kmetijo. Moje otroštvo ni bila igra, ampak delo. Stara 15 let sem šla služit k sestri v sosednji kraj, ko sem bila stara 18 let pa sem odšla v Ljubljano.
Prstana sva si morala izposoditi
V Ljubljani sem spoznala fanta, ki sem imela res rada. Odločila sva se za poroko. Bila pa sva tako revna, da si nisva mogla privoščiti poročnih prstanov, zato sva si ju sposodila. Vendar se nisva vdala malodušju, ampak naju je najin položaj še bolj povezal.
Kot mladoporočenca sva šla »s trebuhom za kruhom« na Jesenice, kjer je mož dobil zaposlitev. Stanovanjeje bilo v slabem stanju. Čez eno leto se nama je rodila hči. Zelo sva je bila vesela. Minilo je šest let, ko sva nekako prišla do suhega in prostornega stanovanja. Zopet sem bila noseča. Kljub temu da stvari še vedno niso bile idealne, je nosečnost potekala v veselem pričakovanju in na svet je prijokal zdrav fantek.
Tretja nosečnost me je skrbela
Po 14 mesecih sem zopet zanosila. Šla sem na pregled v upanju, da je z otrokom vse vredu. Tam pa se doživela šok, namesto spodbude, me je ginekolog Branislav Vladikovič vprašal, če bi naredila splav. Res je, da še vedno nismo imeli lastniškega stanovanja, da me je skrbelo, kako bova zmogla, vendar sem mu odločno rekla »Ne!« in razočarana odšla domov.
Čeprav sem bila v stiski, mi nikoli ni bilo žal, da sem tega fanta obrdžala. Z njim nikoli nisem imela problemov, danes pa me razveseljuje s svojima otrokoma. Veseli me, ker bo rod šel naprej.
Ne bojte se – zaupajte!
Stara mama
Komentarji
Komentiranje trenutno ni mogoče.