Nekaj let nazaj sem se srečala z zgodbo Carol Everett. Sama je opravila splav in bila lastnica klinike za opravljanje splavov. Občasno je tudi sodelovala pri opravljanju splavov.

V intervjuju za film Krvavi denar (Blood Money), je nekdanja lastnica klinike splavov dejala tole:
“Imeli smo celoten načrt, kako prodati splave, kar smo poimenovali spolna vzgoja. Porušiti njihovo naravno sramežljivost, jih ločiti od staršev ter njihovih vrednot, in postati strokovnjaki za spolnost v njihovem življenju, da se nato obrnejo na nas. Dajali smo jim nizke odmerke kontracepcijskih tabletk, po katerih so dekleta zanosila ali okvarjeni kondom, ker nismo kupovali najdražjih kondomov ampak najcenejše. Naš cilj je bil od tri do pet opravljenih splavov pri vseh dekletih v starosti od 13 do 18 let.«

To je skrita plat gibanja »za izbiro« (pro-choice). To je resnica o splavu: industrijski, poslovni in politični načrt. Ne gre za izbiro. Ne gre za pravice žensk. Splav se vrti okoli denarja in napačnih ideologij. Enostavno in preprosto. Carol Everett sama pravi, da je bil njen cilj, da odpre še tri nove klinike za splave na njenem področju, ne zato, ker bi želela pomagati ženskam v kriznih nosečnostih ali zato, da bi se potegovala za pravice žensk, ampak zato, ker je želela postati milijonarka v naslednjem letu. To ne bi smelo biti presenečenje:

Dejstvo št. 1: Organizacija Planned Parenthood služi milijone dolarjev z opravljanjem legalnih splavov in prepričanjem žensk, da je splav edina rešitev ob nenačrtovani in krizni nosečnosti.

Dejstvo št.2: Kadar nekdo pričakuje korist in ima finančni interes, da bi bilo zakonito nekaj takšnega, kot je splav, mu ne moremo zaupati, da bo sprejemal nepristranske odločitve o tem, kaj je zares dobro za ženske.

Samo en način obstaja, kako se upreti takšni resničnosti: dati pravi pomen besedi “izbira”. Če izbira ne vključuje tega, da se ženskam predstavi več kot ena možnost, se jih ne zaščiti pred prisilo in manipulacijo s strani ostalih, če se jim ne daje vseh informacij, potem smo jih pustili na cedilu. Če pa lahko začnemo razpravljati o tem, kaj pravzaprav je resnična izbira, potem je obstaja upanje za ženske in prihodnje generacije. Do takrat pa se mora družba soočiti z grdo resnico o splavu: ta ubije otroka, škodi ženski, in edini, ki imajo pri tem korist, so tisti, ki s tem služijo. Dame in gospodje, dobrodošli v industriji splavov.