Danes, dan po Elizabetinem zemeljskem slovesu, ki je bilo 21. julija 2014 ob 12. uri na slovenje-bistriškem pokopališču, je dan zahvale. Najprej Bogu, za mnoge čudeže, s katerimi je odpiral vrata k srečni rešitvi – javnemu priznanju človeškega dostojanstva najine ljubljene hčerke. 

Naša mala nevestica, ki se že veseli na nebeški gostiji, je dobila lep venec iz belega in rdečega cvetja, preplet naglavne bele krone in rdečega poročnega šopka, žal edinega, ki ga bo tu na Zemlji deležna. Štirje bratje so ji krsto, ki jo je stesal njen oče, posuli z belimi marjeticami, njena mami pa sem ji v grobek dala svoj najljubši rožni venec. Vem, da z Elizabeto ne bova nikoli skupaj kuhali in si urejali las, a vendar sem danes vesela. Moj angelček je tako blizu, samo korak proč od doma. Po Lili smo bili resnično deležni velikih stvari, od družinskega zbližanja do okrepljenega spoštovanja (prezgodaj rojenega) življenja v nepričakovano širokem krogu ljudi.

Iskrena zahvala velja tudi tistim, ki so nama to Božjo iskrico pomagali širiti dalje, od najinih staršev, sorojencev in članov najine zakonske skupine, do mnogih prijateljev, znancev in neznancev, ki so podprli najin javni poziv k reševanju Elizabetine časti. Zlasti dragoceni so nama zapisi dolgoletnih starševskih solza, (najpogosteje) na skrivnem prelitih nad nepokopanimi otroki. Ne bi želela pozabiti spomniti na mnoge zdravstvene delavce, ki so iskreno predani svojemu človekoljubnemu delu, a jim zastareli pravilniki in togi sistem delovanja onemogočajo, da bi naredili vse najboljše, za vse otroke. Hvala tudi  evropskemu poslancu g. Lojzetu Peterletu za javno podporo. Zadnjo besedo sva prihranila za štiri odlične može, zaradi katerih sva znova začela verjeti v najino domovino; dr. Tadej Strehovec, g. Aleš Primc, dr. Jože Balažic in g. Ivan Kukar. 

Najin poklon in zahvalo jemljite kot prošnjo in poziv k temu, da iz Slovenije naredimo državo, ki bo dostojno ravnala z vsemi, prav vsemi svojimi otroki.

Za starše pa, ki se bodo morali tako kot midva žal soočiti z rojstvom mrtvega otroka pred 22. tednom nosečnosti, dodajava sledeče korake, ki jim bodo olajšali pot do pogreba:

1. Če bosta na UKC Ljubljana, zahtevajta tozadevni formular, v primeru da vama ga ne bodo ponudili.

2. Če se vama to pripeti v kateri drugi bolnišnici, postopajta takole: ginekologu, ki ugotovi, da je otrok v maternici umrl, takoj povejta, da želita prevzeti otroka za pogreb. Pri tem vaju bo morda kdo prepričeval, da je vajina želja nesmiselna, ker je otrok zelo majhen (toliko in toliko cm ali g) ali ker to sploh ni otrok ampak »splavek«, »tkivo«, »skupek celic« ipd.

3. Ne glede na njegove argumente ga je treba seznaniti z vajino pravico do pokopa otrokovega trupla; kot pravno podlago za to lahko navedeta naš primer, prakso na UKC Ljubljana, odločbo Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 12. junija 2014 (Marić v. Croatia, no. 50132/12, § 66, ECHR 2014-I) in pravice, ki jih jamči Ustava RS kot so: pravica do osebnega dostojanstva (34. člen), pravica do zasebnosti (35. člen), pravica do svobode vesti (41. člen) in pravica do ugovora vesti (46. člen).

4. Potem, ko se otrok rodi takoj poskrbita za: krst želja, fotografiranje in ustrezno slovo (dotik, poljub, križ, pestovanje, umivanje), ker je možno, da ga v normalni obliki ne bosta videla nikoli več. To opravita ne glede na to, če zdravstveni delavci kažejo pri tem nejevoljo, kajti to so neponovljivi in ključni trenutki. Zelo vama bo žal, če jih bosta zamudila.

5. Pogrebno podjetje, ki ga bosta najela, prevzame truplo od Oddelka za patologijo (če je bilo le-to poslano na biopsijo) na osnovi izvida o biopsiji (izročil vama ga bo Oddelek za ginekologijo, kjer se je porod zgodil), čeprav vaju bodo morda skušali prepričati, da je za to potreben mrliški list; tega pa glede na sedanji pravilnik do 22. tedna nosečnosti ne morejo izdati. Ne veva pa, ali je možno truplo prevzeti neposredno od Oddelka za ginekologijo, če truplo ni bilo poslano na biopsijo. Pri tem opozarjava, da je pri biopsiji možno, da bo precejšen del trupla uničen, kar pa naj vaju ne odvrne od namere pokopa.

                                   Tadeja in Ivo Kerže

- Vrnite nam Elizabeto! 
- Pokopala bi lahko psa ali kanarčka, nisem pa mogla svojega otroka