Darovalec semenske tekočine v Kansasu v ZDA, je moral plačati 6 tisoč dolarjev lezbičnemu paru, ki mu je pomagal spočeti. Njegov komentar je bil, da očitno nobeno "dobro delo" ne ostane nekaznovano.

Ko se sprašujemo o tem, kakšne posledice lahko prinese zakon, ki homoseksualcem in lezbijkam obljublja svobodno odločanje o rojstvu otrok, je niz le-teh neskončen. Če pustimo posledico najpomembnejše - pravico otroka do očeta in mame - ob strani, se dogajajo tudi tako groteskne stvari kot je ta, da je bil donator semenske tekočine, ki sicer po zakonu naj ne bi imel nobenih dolžnosti in sme ostati anonimen, prisiljen plačati preživnino za otroka.

BioNews poroča, da je William Marotta daroval semensko tekočino za Jennifer Schreiner in Angelo Bauer, ko je videl njun oglas na oglasi spletni strani Craigslist. Marotta je daroval semensko tekočino na podlagi pisnega sporazuma, po katerem Marotta ne bi imeli starševske pravice in se zato ne šteje kot oče otroka in odgovoren za preživnino. Jennifer Schreiner je rodila hčerko leta 2009. Ko sta tri leta kasneje lezbijki Schreiner in Bauer zašli v finančne težave, sta se spomnili na darovalca semena in oddali vlogo za podporo otrok na oddelku za otroke in družine (DFC).

Ko nekdo v državi Kansas vloži zahtevek za podporo otrok, je organizacija DFC pravno zavezana, da mora najti biološkega očeta in mu odrediti plačilo. Država Kansas je tako tudi Marotto razglasila za očeta otroka in finančno odgovornega za dobro počutje svoje hčere, ne glede na dogovor v prejšnji pogodbi, ki jo je darovalec sklenil z lezbijkama. Organizacija DFC trdi, da pogodba ne upošteva, "dobro uveljavljene prakse v tej državi, da oseba ne more podpisati pogodb izven svoje obveznosti za podporo svojega otroka", poroča Fox News. 

Zakon v državi Kansas določa, da je lahko oče prost finančne odgovornosti za svojega otroka le v primeru, če je svojo spermo podaril v licenčni kliniki. Ker pa je Marotta predal svoje seme neposredno lezbijkama in zato verjetno zaslužil precej več kot bi sicer, je postal "predmet izkoriščanja". Ko se je Marotta tega zavedel je bil šokiran in izjavil nekaj v smislu "vse se vrača, vse se plača." Ena od lezbijk (Bauer) je celo priznala, da z otrokovo materjo "nikoli nista imeli namena, da bi Marotta finančno podpiral hči."

Shannon Minter, pravni direktor iz ameriškega Nacionalnega centra za lezbične pravice je ob tem dejal, da bo imel ta primer gotovo negativne posledice na druge moške, ki razmišljajo o donaciji svoje semenske tekočine. Podoben primer se je zgodil tudi v Veliki Britaniji, kjer sta dve lezbijki prav tako ogoljufali naivnega darovalca, ki je spermo izročil neposredno njima.

V državah, kjer moški darujejo spermo proti plačilu, lahko za svoj enkratni "prispevek" dobijo od 15 do 250 evrov, odvisno od povpraševanja. V ZDA je ta "posel" doživel že tak razcvet, da lahko zainteresirani izberejo darovalca kar na spletnih straneh nekaterih semenskih bank. Na Kitajskem na primer pa pri doniranju sperme, donatorjem "velikodušno" pomaga bolniško osebje.

Se lezbijke kdaj vprašajo, kdo so ti ljudje, ti moški? Ne glede na to, da prestižne klinike v tujini sicer opravijo določene teste pri darovalcu in potencialnim materam posredujejo podatke, je kljub vsemu nenavadno, da lahko neka ženska zgolj na podlagi papirnatih informacij odloča o "očetu" otroka. Ali jim je res pomembno le to, da dobijo "svojega" otroka, potem pa donatorju, če je le mogoče "obesijo še preživnino". Nekatere. Druge spet, so povsem zadovoljne s tem, da je oče neznan, saj so lahko na ta način "edine lastnice otroka", ki v tem primeru pač nikoli ne bo vedel kdo je njegov oče. V Skandinaviji pa se feministke ze borijo za to, da bi vsi darovalci postali znani. Tamkajšnje dolgoletne izkušnje so namreč pokazale, da otrokom lezbijk spočetim s spermo neznanega darovalca manjka oče. 

Se sploh kdo vpraša, kako se ob tem počuti otrok????

Vesna Vilčnik

Foto: vir splet