Travmatične posledice splava in splav (15. del)

Številne znanstvene študije dokazujejo, da je žrtev splava tudi mama, ki naredi splav. Višje tveganje za samomorilnost je ena izmed posledic postabortivne travme.

Ženske po splavu se soočajo s 6-krat višjo stopnjo samomorilnosti

Dve nacionalni raziskavi s Finske, ki temeljita na zdravstvenih evidencah, sta odkrili, da je bila pri abortivnih ženskah šestkrat večja verjetnost, da so naredile samomor v naslednjem letu, kot pri ženskah, ki so rodile. (Gissler, Hemminki & Lonnqvist, "Suicides after pregnancy in Finland, 1987-94: register linkage study," British Journal of Medicine 313:1431-4, 1996; and M. Gissler, “Injury deaths, suicides and homicides associated with pregnancy, Finland 1987-2000,” European J. Public Health 15(5):45963,2005.)

Do 60 % žensk po splavu jih ima samomorilne misli

Sodeč po nedavni raziskavi v pomembni znanstveni reviji, jih 31 % razmišlja o samomoru po splavu. V drugi raziskavi, je približno 60 % žensk s postabortivnimi težavami poročalo o samomorilnih mislih, znotraj katerih je 28 % poskušalo narediti samomor in približno polovica od teh je samomor poskusila narediti dvakrat ali več. (D. Reardon, Aborted Women, Silent No More (Springfield, IL: Acorn Books, 2002))

Po splavu za 154 % večje tveganje za samomor

Še ena študija na več kot 173.000 Američankah, ki so bodisi umetno splavile bodisi donosile,  je ugotovila, da je v roku osmih let po koncu njihove nosečnosti pri ženskah, ki so splavile, 154 % večje tveganje za samomor, kot pri ženskah, ki so donosile. (D. C. Reardon et. al., “Deaths Associated With Pregnancy Outcome: A Record Linkage Study of Low Income Women,” Southern Medical Journal 95(8):834-41, Aug. 2002.)

Večje tveganje za samomor pri najstnicah

Pri najstnicah je 6-krat večja verjetnost za poskus samomora, če so umetno splavile v zadnjih šestih mesecih, kot pri dekletih, ki niso naredile splava, in 2 do 4-krat večja verjetnost, da bodo naredile samomor po splavu, v primerjavi z odraslimi ženskami. (B. Garfinkel, et al., “Stress, Depression and Suicide: A Study of Adolescents in Minnesota,” Responding to High Risk Youth (University of Minnesota: Minnesota Extension Service, 1986); M. Gissler, et. al., “Suicides After Pregnancy in Finland: 1987-94: register linkage study,” British Medical Journal, 313: 1431-1434, 1996; and N. Campbell, et. al., “Abortion in Adolescence,” Adolescence, 23:813-823, 1988.)

Sorodne novice

Komentarji

Komentiranje trenutno ni mogoče.

KUL.si - Zavod za družino in kulturo življenja je neprofitna organizacija, ki je leta 2009 nastala z namenom pospeševanja temeljnih vrednot: človeškega življenja, človekovih pravic, družine, solidarnosti, demokracije, svobode in aktivnega državljanstva. Spletna stran 24kul.si je interna spletna stran zavoda, Civilne iniciative za družino in pravice otrok ter Koalicije za otroke gre!. Namenjena je izključno informiranju svojih članov in simpatizerjev.

E-novice

E-novice so namenjene obveščanju o delovanju Zavoda KUL.si in povezovanju vseh, ki jih zanima problematika družine in življenja.

Back to Top