Nagovor Aleša Primca, poslankam in poslancem Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide (po pisni predlogi).

Spoštovani gospod predsednik,

Hvala lepa za besedo.

Najprej se želim zahvaliti Združeni levici, da za razliko od vseh levih strank v zadnjih desetih letih, ne skriva, kaj hoče. Vse leve stranke v zadnjih desetih letih so namreč hotele pripeljati do tega, kar sedaj dela Združena levica, vendar si tega niso upale tako jasno predlagati v sprejem. V tem smislu bi predlog Združene levice lahko omogočal jasno in odprto javno razpravo. Žal je način vložitve po skrajšanem postopku to onemogočil.

Pred seboj imamo zakon, ki je na videz zelo kratek, osem členov, od tega 4 vsebinski, vendar ima izjemne pravne posledice. In to ne samo na Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, temeveč na zelo veliko zakonov. Po našem mnenju na več deset zakonov. Mene zanima ali je kdo v tej sobi danes, ki zna našteti vse zakone, ki se spreminjajo s tem zakonom?

Mnogi med vami ste bili in tudi jaz sem bil kritičen do Zakona za uravnoteženje javnih financ, češ da je z enim zamahom spremenil več kot 40 zakonov. Ampak tisti zakon, je bil po preglednosti  prava perla, proti temu. V njem je bilo zapisano nekako v tem smislu: Spreminja se ta in ta člen tega in tega zakona, tako, da bo po novem tako in tako. In tako je šlo po vrsti za več kot 40 zakonov. Kako je pa z zakonom, ki ga imamo pred sabo? Spreminja več kot 30 zakonov, vendar v nobenem členu ne vidimo zapisano, kaj spreminja, v katerem zakonu, razen za Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti. Ali vas spoštovani poslanke in poslanci ne zanima, kaj spreminjate? Ali ne želite vsaj vedeti, katere zakone in katere člene katerih zakonov spreminjate?

Kako so leta 1976 takratni delegatke in delegati izenačevali zakonsko zvezo in izvenzakonsko zvezo? 12. člen ZZZDR: »Dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, ima zanju enake pravne posledice po tem zakonu, kot če bi sklenila zakonsko zvezo, če ni bilo razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna; na drugih področjih pa ima taka skupnost pravne posledice, če zakon tako določa.«

Se pravi izenačevali so postopno. Od zakona do zakona in pri vsakem posebej pretehtali ali je izenačitev primerna ali ne. In so se sicer v večini primerov odločili za izenačitev, ne pa v vseh. Tudi v samem Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih niso v vseh elementih izenačili zakonske zveze in zunajzakonske skupnosti. Tudi  še danes nista, kljub kar nekaj popravkom. Pa upam, da se bomo vsaj v tem strinjali, da sta si zakonska zveza in zunajzakonska skupnost moškega in ženske bolj podobni, ko sta si skupnost ženske in moškega, s skupnostjo dveh žensk ali dveh moških?

Oni takrat pred 40 leti ne samo, da teh zvez niso v celoti izenačili, ali pa jih izenačili v enem zakonu, oni so hoteli iti od zakona do zakona in to narediti vsakič posebej. Tukaj moram pohvaliti takratno partijo, ki je očitno imela veliko več odgovornosti do družine in pravic otrok, kot jo ima sedanja oblast in oprostite tudi tedanje delegate, ki so očitno zahtevali dobro pripravljene zakone, preden so jih sprejemali v takratni skupščini. In so zato angažirali najboljše strokovnjake. Skratka, katastrofalna priprava zakona, za katerega kot predlagatelj sedaj nosi odgovornost Združena levica, če ga boste sprejeli, pa boste nosili odgovornost vsi tisti, ki ga boste podprli.

V Civilni iniciativi za družino in pravice otrok podpiramo pravice istospolnih parov, ko gre za pravice med odraslima, prav tako pravice otrok, ki živijo v istospolnih skupnostih, da so enake kot pravice vseh ostalih otrok. To ne samo, da govorimo, ampak smo tudi dokazali. Npr. ko je šlo za sprejemanje vdovske pokojnine. Mislim, da je tukaj nekaj poslank in poslancev iz prejšnjega mandata. Lahko potrdite, da sem se takrat, ob drugačnem stališču vlade, tukaj v tej sobi zavzel za to, da vdovska pokojnina pripada tudi istospolnim partnerjem, kar je bil amandma k pokojninski reformi s strani stranke SD. In je bil ta amandma potem po krajši prekinitvi seje tudi sprejet. Zavzel sem se za pravice istospolnih parov takrat, ko se danes tukaj zbranim homoseksualnim aktivistom ni zdelo niti vredno, da bi prišli na sejo, kljub temu, da veliko govorijo o prikrajšanosti za socialne pravice, med njimi je bila na prvem mestu vdovska pokojnina. Takrat, ko je bila priložnost, da se borite za svoje socialne pravice, vas ni bilo nikjer. Zanimivo, da se vam zdi bolj pomembno, da ste tukaj danes, ko gre za naše otroke, kot takrat, ko se je šlo za vaše pravice.

Zelo jasno je namreč treba povedati, da ko gre za pravico do posvojitve, ne gre za nikakršno pravico odraslega, pa naj bo to heterospolno usmerjen ali homoseksualno usmerjen. Pri posvojitvi gre ZA PRAVICO OTROKA, da živi v kar se da v podobnem okolju, kakršnega bi imel, če se mu ne bi zgodila nesreča, zaradi katere je bil oddan v posvojitev. Se pravi posvojitev je človekova pravica otroka, ne pa človekova pravica homoseksualnih parov, kot se pogosto sprevrača.

Kaj torej dela Združena levica s tem zakonom? Hoče dati otroke homoseksualnim parom. Čigave otroke hoče dati homoseksualnim parom? Naše otroke, ki na tak ali drugačen način ostanejo brez mame in očeta.
Kaj še hočejo v Združeni levici s tem zakonom? Hočejo uveljaviti homoseksualno vzgojo v šolah. 15. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih nalaga, da »država s sistemom vzgoje in izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva omogoča ljudem, da se vsestransko pripravijo na skladno družinsko življenje ter jim pomaga v njihovih medsebojnih razmerjih in pri izvrševanju roditeljske pravice.«  

To pomeni, da s tem zakonom nalagate vrtcem in šolam, da izvajajo homoseksualno vzgojo. Homoseksualna skupnost bo od sprejema tega zakona naprej zakonsko priznana, da je v vseh pogledih ista kot skupnost ženske in moškega. Kako takšna vzgoja izgleda? To ni nič novega. To poznajo države, kjer so sprejeli podobne ureditve, imamo pa tudi v Sloveniji že pripravljen priročnik, kako se to izvaja. Njegov naslov je: Ljubezen je ljubezen. Za ta priročnik se je Združena levica v volilni kampaniji zavzela, da bi postal obvezen sestavni del učnih programov in to svojo predvolilno obljubo s tem zakonom udejanja. V tem priročniku homoseksualne vzgoje, se otroke na prefinjene načine spodbuja naj eksperimentirajo z različnimi moškimi in ženskimi spolnimi partnerji, da bodo ugotovili, kakšne spolne usmerjenosti so; nagovarja se jih in se jih celo uči, kako naj si določijo sebi lasten spol itn.

Ta zakon, ki ga sedaj predlagajo, daje podlago za vse to. S tem zakonom Združena levica torej izpolnjuje tudi to svojo predvolilno obljubo, da vsebine priročnika Ljubezen je ljubezen, postanejo del obveznega šolskega programa.

Kaj še hočejo v Združeni levici? Predlagajo pravno osnovo za preganjanje vseh, ki se ne strinjajo s homoseskualnimi posvojitvami in jim med drugim tudi onemogočiti opravljanje služb v javnem sektorju, podobno kot se dogaja v državah, kjer so sprejeli podobno zakonodajo, kot jo sedaj predlagajo oni. Včeraj je to prakso potrdil tudi nizozemski amabasador, ki je prostodušno priznal, da tisti, ki se s to ideologijo ne strinjajo pač ne morejo opravljati javnih služb, npr. matičarja. Enako v teh državah velja za učitelje, vzgojiteljice v vrtcih, socialne delavce, sodnike itn. Gre torej za uvajanje novega enoumja in prisile. Kako daleč gre to enoumje in kaj v nekaj letih po sprejemu take zakonodaje postane prepovedano, naj navedem zgolj en nedaven primer iz Anglije. En, neke vrste, pri nas bi rekli, sodnik porotnik, njegovo ime je Richard Page, je na zaprtem sestanku sodišča v Kentu rekel, da je za otroka bolje, da ima mamo in očeta. Eden od sogovornikov ga je prijavil komisiji za idejno neoporečnost (watchdog), ki je sprožila proti njemu postopke. Ker svoje izjave ni zanikal, so ti privedli do začasnega odvzema položaja pomožnega sodnika. Na položaj se bo lahko vrnil šele po uspešno izvedeni prevzgoji, kar pomeni po opravljenem t.i. »tečaju enakosti« (equality course).

Če strnem ob koncu. Se pravi, gre za zakon, ki je izjemno slabo pripravljen. O njem, preden ste ga dobili na mizo poslanke in poslanci ni bilo nobene javne razprave. V postopku njegovega sprejemanja so kršena vsa določila Resolucije o normativni dejavnosti, ki določa, kakšni postopki naj se izvajajo, da bodo zakoni, ki bodo prišli v državni zbor kar najbolje pripravljeni.

Predvsem pa gre za zakon, ki staršem jemlje otroke. Tega starši ne moremo in ne smemo dovoliti tudi, če bo zakon sprejet. Celo tudi, če bo uveljavljen. Odgovornost mame in očeta do otroka je temeljna. Največjo odgovornost in dolžnost za otroka mami in očetu nalagajo ustava in zakoni, predvsem pa to odgovornost nalagata materinski in očetovski čut ter vest. Zakon, ki ga sprejemate, vse to ruši in hoče na vsak način pretrgati to naravno čustveno vez med otrokom ter mamo in očetom. Zato tega zakona ni mogoče sprejeti in podpreti. Zato bomo v Civilni iniciativi za družino in pravice otrok naredili vse, kar je v naši moči, da vas z argumenti prepričamo, da ga ne sprejmete.

Aleš Primc